Dotkemereektehtse vuesehte åarjelsaemien båatsoealmetjh vaenie leajhtadimmiem åejvieladtjide utnieh. Dotkije jïh psykologespesialiste Snefrid Møllersen veanhta daate lea naa itjmies gosse daajra doh jeanatjommes almetjh Nöörjesne stoerre leajhtadimmiem åejvieladtjide utnieh.

Eah åejvieladtjide leajhtedh

Mearan årrojh Nöörjesne sïejhmemes åejvieladtjide tjarke leajhtadieh, akte dotkemereektehtse vuesehte båatsoealmetjh åarjelsaemien dajvine eah politihkeridie jïh staatese dan jïjnjem jaehkieh. Mubpien våhkoen barkoe aalka båatsoelaakem gïehtjedidh gusnie akte dejstie laavenjassijste sjædta jarkelimmieh raeriestidh mah maehtieh leajhtadimmiem åejvieladtjide lissiehtidh.

Jaepien 2016 dotkemereektehtsem ”Båatsoen aarkebiejjie, sisnjelds jïh byjngetje tsiehkieh mah båatsoealmetjidie tsevtsieh” bæjhkoehtin. Taalh goerehtimmeste vuesiehtieh joekoen åarjelsaemien dajve lea psykiske deadtoven nuelesne. Akte dejstie fåantojste, dotkiji mietie, lea åarjelsaemieh eah leah ajve akte nöörjen unnebelåhkoe men aaj akte unnebelåhkoe Saepmesne. Snefrid Møllersen lea psykologespesialiste SANKS:sne jïh lea akte dejstie mij lea reektehtsem tjaaleme. Dïhte veanhta dïhte nåake tsiehkie, maam jeenjesh åejvieladtjide utnieh, lea akte healsoedåeriesmoere.

– Dïhte vihkielommes maam mijjieh dotkemebarkosne gaavneme lea dïhte mij lea båatsoealmetji vuajnoen bïjre åejvieladtjide. Doh jeanatjommesh demtieh åejvieladtjh sijjem nåakelaakan gorredieh jïh vaarjelieh, jïh åejvieladtjh eah naan ïedtjem utnieh guktie dej jielede lea. Dïhte mij lea joekoen itjmies lea Nöörjen årrojh aktem hijven leajhtadimmiem åejvieladtjide utnieh, mearan saemiej luvnie åarjelsaemien dajvine daate leajhtadimmie ij mahte gååvnesh. Jeenjesh mejgujmie mijjieh libie soptsestamme vienhtieh daate faatoes leajhtadimmie lea dan åvteste åejvieladtjh eah dejtie goltelh. Jïh dan nåakebe datne damth siebriedahke datnem pryöjjede dan vaenebe damth datne govlesovvh. Illedahke destie lea nåake psykiske healsoe jïh nåake jieledekvaliteete, Møllersen tjïelkeste mij veanhta daelie hov tïjje båateme åejvieladtjh tjuerieh åarjelsaemien byjresem vielie goltelidh.  

– Jis dah eah goltelh dellie leah vaahresne nænnoestimmieh jïh öörnegh darjodh mah skaarese sjidtieh healsose, Møllersen veanhta.

 Åarjelsaemien gïele tjuara itjmieslaakan vaaltasovvedh

Elin Fjellheim Svahken Sïjteste ij leah ierielimmesne destie mij vååjnesasse båata dotkemereektehtsisnie. Dïhte veanhta daelie gujht  åejvieladtjh tjuerieh aelkedh vielie goltelidh dejtie åarjelsaemien gïelide.


Elin Fjellheim Svahken Sïjteste ij leah ierielimmesne destie mij vååjnesasse båata dotkemereektehtsisnie. Dïhte veanhta daelie hov tïjje båateme åejvieladtjh tjuerieh dejtie åarjelsaemien gïelide vielie goltelidh.

– Man åvteste ij leah daam gaavneme aarebi, åejvieladtjh jïh saemiedigkie lin byöreme maam akt dejnie darjodh låångke. Mijjieh nöörjen siebriedahken raedtesne jïh aaj akte saemien raedtie. Destie aktem guektiengïerth effektem åådtje jïh dan åvteste manne vïenhtem dah lin byöreme dam gaavnedh låångke. Åejvieladtjh aktem stoerre dïedtem utnieh gosse dan tjyövlehke vuajna daesnie dan vaenie leajhtadimmie åejvieladtjide, daate akte demokrateles dåeriesmoere, Fjellheim tjïelkeste. 

Tjuara maam darjodh

Saemiedigkieraerie Silje Karine Muotka jeahta daelie maa åejvieladtjh tjuerieh maam darjodh. Mubpien våhkoen barkoe aalka gusnie edtja båatsoelaakem gïehtjedidh. Laakemoenehtse edtja gaskem jeatjah dejtie sisnjelds tsiehkide båatsosne vuartasjidh jïh jarkelimmieh raeriestidh. Muotka aavode raeriestimmieh vuejnedh mah aaj sijhtieh leajhtadimmiem åejvieladtjide lissiehtidh. Daan biejjien ij naan ektieareenah båatsose jïh åejvieladtjide, gusnie maehtieh daejtie aamhtesidie digkiedidh.


Saemiedigkietjirkije Silje Karine Muotka NSR, aaj veanhta daelie hov tïjje båateme åejvieladtjh tjuerieh maam akt darjodh. Dej aamhtesi gaskem mïsse dïhte aadtjen nammoehtamme laakemoenehtse edtja vuartasjidh lea leajhtadimmie åejvieladtjide. Guvvie: Åse M.P. Pulk/Sámediggi.

– Jis lij akten jeatjah jielemen bïjre orreme mij idtji leajhtadimmiem åejvieladtjide utnieh, dellie dïhte lij bijjiebaakoejne orreme gaajhkine meedijinie. Ibie naan ektieårgaanem utnieh åejvieladtjide jïh saemien ïedtjide båatsoen sisnjelen, mænngan dajveståvroeh nåhkin. Doh staateles åejvieladtjh jïh ministere tjuerieh buajhkedh mijjieh ibie maehtieh politihkine jïh reereminie jåerhkedh dan vaenie leajhtadimmine. Mijjieh aktem jïjtsh laakemoenehtsem tseegkeme mij sov voestes tjåanghkoem åtna mubpien våhkoen. Manne aavodem moenehtsen juvnehtimmieh dåastodh. Laakemoenehtse edtja göökte jaepieh barkedh, gusnie edtja laakide jïh reeremem gïehtjedidh. Dah sån sijhtieh jarkelimmieh raeriestidh mah maehtieh leajhtadimmiem reeremasse nænnoestehtedh. Gaatesjen staate departemeenten baaktoe ij leah sïjhteme meatan årrodh moenehtsisnie, Muotka lahteste.